Knjižnica
Začetna ali »porajajoča se« pismenost se začne razvijati že zgodaj v otroštvu in predstavlja neformalno obliko opismenjevanja. Traja do otrokovega vstopa v šolo, ko se otrok začne opismenjevati na formalen način (sistematično učenje branja in pisanja) (Pečjak, 2009).
10 razlogov zakaj brati otrokom:
- Ob branju otroku/skupaj z njim se razvije močna povezanost med otrokom in starši.
- Pozitiven vpliv na kasnejše formalno izobraževanje.
- Razvijanje osnovnih govornih sposobnosti (širjenje besednega zaklada, izboljševanje izgovarjave).
- Učenje branja knjige (z leve proti desni, besedilo je ločeno od slik – vsega tega otrok ne ve sam, ampak se mora naučiti, najlažje skozi zgodnje branje).
- S spoznavanjem odnosov in interakcij med liki v zgodbi, otrok razvija komunikacijske spretnosti.
- Branje predšolskemu otroku vpliva na boljše razumevanje osnov jezika, še posebej v obdobju tik pred šolo.
- Branje razvija sposobnost razumevanja abstraktnih pojmov, uporabo logike ter prepoznavanja povezave vzrok – posledica.
- Laže sprejemanje novih izkušenj – ustrezna zgodba, pravljica bo otroku olajšala usvojiti nov razvojni mejnik ali lažje prebroditi more- bitno stresno situacijo.
- Izboljšanje koncentracije – najmlajši otroci nimajo potrpljenja za dolgotrajno “branje”, vendar se z napredkom bralnega razumevanja povečuje tudi samodisciplina, daljša se čas pozornosti ter izboljšuje spomin. Vse našteto bo ob vstopu v šolo prišlo otroku zelo prav.
- Zgodnje branje bo otroku pomagalo dojemati knjige kot vir veselja in ne kot obvezo.
Kako spodbujati govorno-jezikovni razvoj ob branju
Orientacija branja: opazujemo platnice knjige, pokažemo, kje je zapisan naslov/avtor knjige; spodbujamo listanje knjige.
Včasih so otroku zanimive samo ilustracije in mu zgodba ni zanimiva. Takrat lahko zgolj listamo in pripovedujemo svojo zgodbo ob ilustracijah.
Ob ilustracijah se lahko pogovarjate z otrokom:
- kaj vidi; kaj misli, da se bo zgodilo;
- poimenujete predmete na ilustracijah;
- pogovarjate se o lastnostih, ki jih opazite (barve, velikost, oblika);
- o kategorijah »Katero žival vidiš?«;
- uporabljajte čim več opisnih besed (pridevnikov) »Kuža je majhen.«;
- opisujte, kaj osebe/živali delajo (glagoli);
- ogovarjajte se o čustvih – kako se počuti oseba v knjigi, kako se otrok počuti, kdaj občutimo določena čustva.
Pomen branja v predšolskem obdobju
- Televizija, računalnik in drugi mediji so ob zmerni uporabi sprejemljivi; glasno branje, pogovor z otrokom ter ukvarjanje z njim pa je nenadomestljivo.
- Pomembno je, da je branje predvsem skupni vir veselja in zadovoljstva.
- Redno branje – vsak dan 10 min oz. več, odvisno od starosti otroka.
- Branje se lahko uvede kot rutina (npr. pred spanjem).
- Otrok naj ima svoj “knjižni kotiček”, kjer si bo lahko sam izbral in vzel knjigo, kadar si bo zaželel.
Način branja v predšolskem obdobju
- Igralne knjige; pripovedovanje, branje pravljic, najbolje slikanic.
- Starši naj berejo tudi drugo bralno gradivo (npr. revije, propagandno gradivo, zgibanke ipd.), skratka vse, kar otroka zanima.
- Kadar otrok sprašuje, naj starši pri odgovorih uporabijo poučne knjige, priročnike, enciklopedije.
- Tudi pomoč pri določenih opravilih je lahko spodbuda za bralno pismenost (družinski prazniki: priprava vabil, seznam potrebščin, opravil, gospodinjska opravila: branje navodil za uporabo, nakupovalni seznami).
- Pomembni so tudi skupni obiski knjižnice.
- V kolikor starši tudi sami radi berejo, je pomembno, da jih otrok čim večkrat vidi uživati v branju (npr. na kavču, v postelji ipd.).
- Ko otrok ne potrebuje več popoldanskega počitka, ga lahko spodbudimo, da v tem času sam v tišini pregleduje knjigice po lastni izbiri (“čas tišine”).